Visoko ponese te oblak neba,. Daleč odplove te val morja,. Tja, kjer duša tvoja je doma. Ni te več na vrtu, ne v hiši,. Nič več glas se tvoj ne sliši,. Če lučko na grobu upihnil bo vihar,. V naših srcih je ne bo nikdar. Dobila sem nekaj kalupov in sem morala kupiti še gips. Nekaj fimanja in po dolgem času spet nekaj prstanov iz žice. Te slike so iz prejšnjih dni, tednov.

Da ne bi samo izrezovala in embosirala, sem se spravila tudi k barvanju; čeprav je to zvečer pri luči rahlo neprijetno za oči in ni pravega feelinga, ko gledaš barve, kako se prelijejo. Na koncu sem bila nad obema motivoma navdušena - ponosna, da sem po dooolgem času uspela s takšnim barvanjem.

Tako pa je, če imajo dnevi premalo ur. Objavljam samo še na fb, ker gre hitreje, ampak mislim, da si vse zaslužite kako objavo več. Tinine svetovne orhideje, ki se jih nikoli ne naveličam. Lepim v galerijo Najlepšega para.

In kot se za takšne ideje spodbi, je postajala vedno bolj prisotna, otipljiva. Nastajali so neskončni seznami imen, predlogov. Morda bi se lahko temu reklo tudi, da sem bila malo sramežljiva. Seveda sem takoj povedala možu. In mi rekel naj začnem, da sedaj pa nimam več izgovorov.

Nastajali so tudi drugi izdelki, tako za mojo dušo in ker je bilo potrebno porabiti nahrčkan material. Delala sem tako priljubljene lončke z rožicami. Sem že malo pozabila nanje, ampak še vedno so mi tako ljubi. Pri izdelavi sem si zadala cilj, da čim manj izrezujem novega materiala, ampak porabljam starega. In moram priznati, da sem bila res sila uspešna. Skupna raba v storitvi Twitter.

Letos sicer ni bilo veliko časa ampak vseeno je pa nastalo nekaj novoletnih čestitk. Prijavljam jo na izziv na CRAFT-alnici. Skupna raba v storitvi Twitter. Skupna raba v storitvi Facebook. Daj v skupno rabo na spletnem mestu Pinterest. Nov začetek je vsekakor novo leto. Prijavljam jo na izziv na CRAFT-alnici. Skupna raba v storitvi Twitter.