Spoštovano obiskovalstvo dokaj dobrega bloga, želim vam prijetno branje. Ni kaj, lahko rečem, da povsem pričakovano. V marcu sem si privoščil štiri proste dni. Tipični in pri meni vedno v tem letnem času prisotni spomladanski utrujenosti je svoje dodala še bolečina po izpuljenem zobu. In resnično nekaj dni nisem bil sposoben konkretno jesti in po vsemu skupaj ni bilo pričakovati, da bi še gonil. Roko na srce, tale pavza je sedla. Brž z aprilom sem se pognal v nove zmage. Nadaljevanje proti Škofji Loki je.

Tango v plesni dvorani za dva. Kot bi bilo vseeno, če si in če te ni ali Temačen sobotni žur. V soboto sem se predajala glasbi. Pa ne taki kot ogromno Slovencev, še več Evropejcev in veliko Avstralcev. Menda letos prvič tudi Kitajcev. Ne, ni bila Evrovizija, boljša glasba je bila. Na koncu skupaj a capella zapojemo še Jaz sem jež, ti pa ne in odidemo vsak na svoj konec.